|
|
Uvodni pozdrav:
Lepo pozdravljeni!
Cas hitro bezi in tudi letošnji trije tedni našega oratorijskega
druzenja so za nami. Vse je tako hitro minilo, da nam je skorajda zal,
da se za letos ze poslavljamo. Vendar kmalu bo leto naokoli in spet se
vidimo na oratoriju 2001. Animatorji obljubimo, da bomo sestavili še bolj
privlacen program, kakor je bil letošnji. Vsekakor pa upamo, da vam bo
tudi letošnja indijanska po?itniška avantura ostala še dolgo v spominu.
Da pa bi spomin na letošnji oratorij ostal ziv in da se ga bomo
z veseljem spominjali, je novinarska delavnica tudi letos pripravila oratorijski
casopis – »SONCEK«. V njem boste našli veliko zanimivega: predstavitev
nekaterih delavnic, intervjuje in seveda obilo zabave (v pocitniških dneh
brez nje nikakor ne gre). Ceprav novinarstvo najverjetneje ne sodi v tipicne
indijanske sluzbe, smo poskušali skozi vse tri tedne našega druzenja poiskati
nekaj drobtinic, ki bi vsakemu izmed vas pomagale, da bi tudi v casu po
oratoriju ostali »SONCEK ZA VSE LJUDI«.
Še naprej vam zelim prijetne pocitnice. Kljub temu, da bodo minile
kot blisk, jih poskušajte izkoristiti v pozitivnem smislu. Kejane, Navaja,
Irakezi in Notka … naj še dolgo zivijo v vaših srcih.
Andrej Knez
Oratorijski dan – cas ustvarjalnih delavnic:
Novinarska delavnica si je v sredo, 28.6., zadala nalogo, da med drugim pripravi tudi kratko predstavitev ustvarjalnih delavnic, ki so potekala na ta dan.
- Novinarska
Animatorja: Metka in Andrej
Novinarska delavnica je letos ze drugo leto zdruzila vse, ki smo
zeleli sodelovati pri nastanku casopisa Soncek. Delavnica je bila pripravljena
tako, da smo spoznavali delo novinarjev in tehnike novinarstva, hkrati
pa smo se pogovarjali tudi o tem kaj vse je sploh potrebno, da lahko mi
vzamemo v roke casopis in preberemo novice. Rezultat našega dela je tukaj
pred vami: Oratorijski casopis – Soncek.
- Slikanje na steklo:
Animatorja: Manja in Sibila
Tisti, ki so se vkljucili v to delavnico, so slikali na steklo oziroma
steklenicke s pomocjo posebnih barv. Vso ustvarjanje je potekalo na tematiko
indijancev. Vecina je tako risala indijansko vas ali simbole najrazlicnejših
plemen. V skupini je ta dan bilo 18 otrok, ki pa so skupaj ustvarili izjemno
zanimivo zbirko izdelkov.
- Likovna
Animatorja: Urška in Mateja
V tej skupini je bilo 6 otrok, ki so slikali s pomocjo najrazlicnejših
tehnik na tematiko zivali, ki se pojavljajo v svetu indijancev. Kot pri
slikanju na steklo, so tudi tukaj prevladovali zelo izvirne ideje in pravi
uzitek je bilo pogledati vse to, kar so ustvarile marljive roke.
- Izdelovanje ptickov
Animatorja: Irena in Katarina
V tej delavnici so izdelovali pticke. Kako? Glavni material, ki
so ga uporabljali je bil plutovinast zamašek, slamica, kokošje ali gosje
perje, in vrvica s katero se vsi ti deli povezejo. Izdelki so bili tudi
tukaj zelo zanimivi in kljub temu, da je delo v tej delavnici zahtevalo
nekoliko vec rocnih spretnosti so nastali cudoviti izdelki.
- Izdelovanje perjanic
Animatorji: Natalija, Nina in Marko
V tej skupini so izdelovali indijanske perjanice. Vendar vse to
ne le zase, ampak tudi za vse ostale udelezence oratorija. Naš letošnji
oratorij je namrec namenjen spoznavanju indijanske kulture, njihovega zivljenja
in skratka vsega, kar je povezano z njimi. Vseh enajst, ki so bili vkljuceni
ta dan v to skupino, je bilo zelo zivahnih, vendar so kljub vsemu ustvarili
cudovite izdelke.
Sestavili: Karmen Košutar in Maša Mlakar
POGOVOR Z ANIMATORKO (gostjo)
Metka Januš se je rodila 16.9.1981 in zivi v Hovah pri Mariboru.
Za pomoc pri izvedbi projekta oratorij, ki ga organizira v okviru svojih
programov Salezijanski mladinski center Maribor, se je odlocila, ker rada
dela z otroki. Pomemben faktor pa je bil tudi ta, da je rada v dobri druzbi.
Tak nacin prezivljanja pocitnic, kot je oratorij, se ji zdi "super stvar".
Ce bi ocenjevala, kaj se ji je na tem oratoriju najbolj pri srcu, bi v
prvo vrsto postavila skupinske igre – predvsem baseball.
Pri SMC-MB obcuduje predvsem projekt Vlak veselja, ki skrbi za
mlade iz Nove in Borove vasi.
Za konec bi bilo vredno omeniti še to, da je Metka tudi voditeljica
plemena Navaja. Kot ljubiteljica zivali pa je povedala, da ji je tukaj
najbolj všec naš kozlicek. Z veseljem pa se bo tudi v prihodnjih letih
udelezila še kakšnega oratorija, saj ji je delo v taki skupini zelo všec.
pogovor sta povzela: Gal Cerne in Andreas Iskra
Pogovor z gostjo iz tujine:
Na letošnjem oratoriju nas je v tretjem tednu obiskala Ellen in z njo je novinarska ekipa Soncka naredila kratek intervju.
Od kod prihajaš?
Prihajam iz Horscasa - Danska.
Kako to, da si v Sloveniji?
Gre za mednarodno izmenjavo mladih, ki jo omogoca Lions club. Tako
se je pokazal moznost tudi meni. Med mnogimi drzavami sveta sem torej prišla
prav v vašo. Pred samim odhodom sem poskušala cimvec izvedeti o tej vaši
dezeli in mnogi so mi rekli, da je to zelo nevarno podrocje, saj
je tukaj vojno podrocje. Sedaj, ko sem pa tukaj, pa vidim, da je vse skupaj
le plod neznanja in neinformiranosti sveta o tem, kje je vaša dezela in
kaj se tukaj dogaja.
Kaj ti je tukaj, pri nas, najbolj všec?
Ker še nisem prezivela veliko casa tukaj, bi lahko sklepala iz dosedanjih
obcutij. Mislim, da mi je bil najbolj všec festival na Lentu. Vsi ljudje,
ki sem jih tam videla, so se mi zdeli zelo srecni in veseli. Všec mi je
tudi, da ta festival traja cela dva tedna.
Kateri so tvoji hobiji?
Najvec svojega prostega casa posvecam svojemu fantu in prijateljem.
Sicer pa treniram gimnastiko, rada plešem in še kaj. Ob vikendih pa najraje
obiskujem diskoteke in se tam zabavam.
Kakšno glasbo poslušaš?
Najraje imam Madonno in Cher, sicer pa gledam glasbeni program MTV-ja
in s tem sledim vecini modnim glasbenim trendom. Skratka pri srcu mi je
pop glasba.
Imaš kakšnega brata ali sestro?
Imam starejšo sestro, ki se je s svojim fantom ze preselila, vendar
še vedno zivi v blizini, tako da se pogosto videvamo.
Kaj pa prihodnost?
Rada bi se preselila v glavno mesto Danske. Upam, da mi bo uspelo
uspešno doštudirat in bom postala formacevtka.
z gostjo se je pogovarjala Karmen Košutar
Kratek pogovor z Robertom:
Robi, od kod prihajaš?
Prihajam iz Crne gore – iz Podgorice, kjer delam v tamkajšnjem mladinskem
centru.
Kako to, da si prišel k nam v Slovenijo in kako ti je tukaj všec?
V Slovenijo sem prišel zato, da bi si pridobil nove izkušnje v tukajšnjem
mladinskem centru, ki izvaja podobne programe, kot naš v Podgorici, kjer
sem redni animator. Rad delam z mladimi in ni mi tezko biti tudi z otroki
iz drugih dezel. Vse imam enako rad in delo z njimi mi je v veliko veselje.
Ker sem toliko z vami, mladimi, sploh ne bi mogel reci, da mi tukaj ni
všec – kdaj pa še v druzbi mladih ni bilo lepo!?
Kako to, da si se odlocil za animatorstvo?
Ker imam rad mlade, sem si od nekdaj zelel biti v njihovem krogu.
Tako sem se poskušal najti tisto pot, po kateri, bi se jim najlazje priblital
in prav animatorstvo mi to omogoca.
Biti dalec od doma toliko casa je verjetno tezko. Kaj najbolj pogrešaš?
Pravzaprav sploh ni tako tezko. Ce si odprt za nove izzive, ti v
tujini ni tezko. Ob vsem skupaj se prijetno zabavaš in se nauciš veliko
novega.
Kakšni so tvoji nacrti – kako dolgo še nameravaš ostati v Sloveniji?
Zal se takoj po oratoriju vracam v svoje kraje. Vendar sem tudi
v casu oratorija dozivel veliko zanimivega in si hkrati ogledal tudi dobršen
del vaše dezele tako, da odhajam domov z lepimi vtisi in v upanju, da se
še kdaj vidimo.
pogovarjal se je Boštjan Kobolt
Razvedrilo:
Muha
Lojze: V moji juhi plava mrtva muha!
Natakar: Nemogoce, ker ce je mrtva, ne more plavati.
Boštjan
Ogledalo lazi
Bila so tri dekleta: blondinka, rjavolaska in crnolaska. Prišle
so do carobnega ogledala, ki pozre vsakogar, ki se zlaze. Ko pride crnolaska
do ogledala se pogleda in rece: "Jaz mislim, da sem najlepša!" In ogledalo
jo pozre. Rjavolaska stori enako in tudi njo ogledalo pozre. Ko stopi pred
ogledalo blondinka rece: "Jaz mislim." in jo ogledalo pozre!
Nika
Zelo kruto na zelezniških tirih
Rjavolaska je veselo poskakovala po tirih in štela: 53,53,53…
Mimo pride blondinka in jo povpraša: "Ali se ti lahko pridruzim?"
Rjavolaska je odprtega srca in z veseljem jo povabi zraven. Tako
rjavolaska skupaj z blondinko poskakuje in si šteje: 53,53,53…
Mimo pripelje vlak – rjavolaska se mu umakne, blondinko pa povozi.
Rjavolaska ponovno stopi na tire in mirno nadaljuje s svojim veselim poskakovanjem
in stetjem – tokrat: 54,54,54…
Karmen
